Je desetmesečni Christian res umrl zaradi pomanjkanja živalskih beljakovin? Preiskava je v teku, njegova starša vegetarijanca pane verjameta, da je smrt povzročilo vegetarijanstvo.

Kaj vse preživljava te dni, ko naju krivijo za smrt najinega otroka, veva samo midva in nikomur tega ne privoščiva. Ljudje se na ulici obračajo proč   ali gledajo v tla in le včasih nekdo pozdravi najine tri otroke in vpraša, kako sva. Z nama je le nekaj najboljših prijateljev,  razlagata starša Ivica Dornik Plohl in Miran Plohl Dornik iz Ljubljane. 

Desetmesečni Christian je bil v družini četrti otrok, mati ga je rodila pri starosti 43 let. "Bil je zdrav in nebeško lep otrok, celo hodil je že in izgovarjal prve besede,"  pripoveduje njegova mati. "Prve dni januarja je dobil drisko. Sprva smo mislili, da mu nagajajo zobki in da je zato dobil drisko. Vendar je začel hujšati, kljub temu da sem ga še naprej podnevi in ponoči dojila. Telefonirala sem družinski zdravnici in napisala mi je recept za vneto ritko. Ker krema ni pomagala, mi je svetovala puder in vnetja ni bilo več."  Vendar Christian še vedno ni imel teka, zato ga je Ivica naslednji dan odpeljala k dežurnemu zdravniku in napisal ji je napotnico za infekcijsko kliniko. Preden ga je odpeljala tja, je po žlički popil precej jabolčnega in korenčkovega soka, nato sta oba od utrujenosti zaspala. Kasneje je Christiana odpeljala v bolnišnico. 

"Otroka so mi iztrgali iz rok in me pustili v joku. To so bile prve minute najine ločenosti v desetih mesecih. Jokala sem in otrok tudi, saj so mu z injekcijo iskali žile v glavi in ga dobesedno  'razmrcvarili'.  Dobil je velik krvavi edem, bil je v šoku od injekcij in jemanja krvi. Christian je trpel in nisem mu mogla pomagati. Še zraven nisem smela biti, da bi vse to preprečila, "pripoveduje mati o sprejemu v bolnišnico. Kasneje je imel dojenček krvavitve v možganih, zato so ga premestili na kirurgijo v Klinični center." Otrok me je klical in prosil za zaščito, a so mi prepovedali biti zraven njega. Dobil je tudi transfuzijo, čeprav nisem podpisala dovoljenja za ta poseg. Prav tako so mu brez moje privolitve dajali umetno hrano in kemična zdravila. Sama sem si še naprej stiskala mleko iz prsi, a mu ga niso dajali, ker ga najne bi dobro prenašal in od mojega mleka naj bi imel drisko. Zdravnica mi je povedala, da ga bodo hranili po svoje in da bo moral tudi kasneje, ko bo zapustil bolnico, jesti meso. Bila sem ponižna, prosila sem le, da bi preiskave in zdravljenje preživel."  

CT (rentgensko globinsko slikanje s pomočjo računalnika) naj bi pokazal pešanje možganov zaradi izliva krvi. Zato se je Chrisitianovo stanje iz dneva v dan, iz ure v uro slabšalo. 

"Ves čas nama zdravniki niso znali odgovoriti, kaj se z njim dogaja. Le ena medicinska sestra je rekla, da ima rota virus, ki naj bi bil za dojenčke smrten. Šesti dan v bolnici je zaspal,"  pripovedujeta starša, "takrat sva ga lahko končno stisnila v naročje. Bil je topel in za naju še vedno živ, čeprav ne fizično, ampak duhovno!"  

Dr. Janeza Primožiča je mati prosila za odstop od obdukcije, a jo je zahteval. "Želela sva, da je ne bi naredili, saj verjameva, da duša potrebuje mir, da lahko mirno zapusti telo. Odgovorili so nama, da obdukcija mora biti. Zato sva prosila, naj bo po 72 urah oziroma tri dni po smrti. Obljubili so nama, da bodo upoštevali najino željo. Vendar so jo kmalu zatem naredili. Zato sva podala prijavo na viško policijo, ker so zdravniki naredili obdukcijo brez najine odobritve."  

Dr. Anton Dolenc z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani razlaga, zakaj so se določili za takojšno obdukcijo: "Res je, mati je iz verskih razlogov zahtevala, da se obdukcija opravi šele 72 ur po otrokovi smrti. Vendar je zaradi sprememb in gnitja tkiva obstajala nevarnost, da bi v tem času tkivo, pomembno za preiskavo, propadlo. Zato smo se odločili, da opravimo obdukcijo takoj. Prav tako materine zahteve za odlog obdukcije vzrok odloga obdukcije kot zdravnik v 20. stoletju ne morem sprejeti. To bi navsezadnje lahko razlagali tudi kot prekrivanje dejanskega stanja."  Pravi, da tudi v drugih primerih ne upoštevajo verskih ali drugačnih razlogov svojcev, da se obdukcija ne opravi ali se odloži. Če pa gre za sumljivo smrt, morajo že po zakonu opraviti obdukcijo. Od nje lahko odstopijo le, če je bila smrt pacienta v bolnišnici iz povsem nedvoumnih razlogov posledica dobro znane in diagnosticirane bolezni.

Kmalu po Christianovi smrti so se v medijih zvrstile obtožbe, da sta starša kriva smrti svojega otroka, ker ga nista hranila z živalskimi beljakovinami in mu nista dajala kravjega mleka, jajc in mesa. Te dni je začela tudi policija zbirati prve informacije. "Iz časopisa sva zvedela, da naju krivijo za otrokovo smrt. Srce se nama je paralo ob tej vesti. Nihče, niti družinska osebna zdravnica, niti osebje v bolnici, niti dr. Janez Primožič, nama ni nikoli rekel, da je otrok umrl zaradi vegetarijanske prehrane. Vzroka smrti nama še niso povedali."  Oče je z mrliškega lista sam prebral vzrok smrti  odpoved možganov in pljučnica. 

"Trinajst let se prehranjujem vegansko, ne jem mesa, jajc in ne pijem kravjega mleka. Ob takšni hrani sta zrasla tudi sina, sedemletni Miran in petletni Sašo, in delno tudi najstarejša hčerka, ki si je izboljšala svoje zdravje le z vegetarijansko prehrano. Otroka sem vseh deset mesecev le dojila, ob materinem mleku pa sem mu dajala tudi razne dodatke, ki jih je zavračal. Rad je jedel, vse do tistega dne, ko je dobil drisko. Potem pa je začel hujšati. V nekaj dnevih je shujšal za nekaj kilogramov, tako da je imel ob prihodu v bolnico res le pet k ilogramov,"  se z grozo spominja teh dni mati.

Starša pravita, da preživljata peklenske dni, le volja do življenja in vera v Boga jima dajeta upanje. Oče pravi, da so se kmalu začele širiti laži. "Govorili so, da otroka nikoli nismo peljali k zdravniku, da smo ga zanemarjali, iz naju so naredili pošasti, očrnili in prizadeli so najino družino in ugled, ki smo ga imeli."  

Pred dnevi jih je na domu obiskala njihovo družinska zdravnica, ki pozna družino že nekaj let, prav tako je hodila na obisk tudi k malemu Christianu. "Dobila je nalog, da me poskuša prepričati, da bi se šla zdravit v psihiatrično bolnico, in mi skušala pustiti napotnico. Po vsem tem me poskušajo narediti noro. Sem morda nora zato, ker verujem v Boga ali zato ker ne jem mesa?"  se sprašuje mati. Dan za tem je pri njihovih vratih pozvonila tudi patronažna sestra. Želela je pregledati njuna sinova in ju odpeljati v bolnišnico, da bi ugotovila, ali sta podhranjena. Mati je ni spustila v svoje stanovanje. "Otroci so že preveč prizadeti. Najbolj trpi šestnajstletna hči, vse opazujeta tudi mlajša sina. Nenehno zvoni telefon, ljudje nas obtožujejo, pojavljamo se v vseh časopisih, na televiziji,"  pravita starša. Najmlajši, petletni sin me je vprašal: "Mami, a te bodo res zaprli, če pa ti tako dobro kuhaš?!" 

Dr. Janez Primožič iz pediatričnega oddelka kirurških strok v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so poskušali Christiana rešiti, ne želi dajati izjav, dokler sodna medicina ne bo povedala svoje. Prav tako nočeta govoriti ne osebna zdravnica Dornik Plohlovih dr. Sonja Lobnik in njena predstojnica v Zdravstvenem domu Vič, dr. Marija Aleš. 

Več o zdravljenju dojenčka v bolnišnici je povedala medicinska sestra Ela Okršlar iz Kliničnega centra: "Christiana smo sprejeli v zelo slabem stanju, čeprav na pogled ni bil videti podhranjen in neprimerno razvit. Starši so ga pripeljali k nam šele takrat, ko je bilo že prepozno, čeprav so imeli doma napotnico za bolnišnico že nekaj dni prej. Saj so njegovi starši bili prepričani, da otrok ni potreboval ne zdravnikov, ne zdravil in ne naše oskrbe."  Pravi, da je katastrofa, kaj se dogaja z otroki vegetarijancev in da se vsakemu kužku bolje godi kot tem otrokom. Prepričana je tudi, da bi v teh primerih morala boljše delovati patronažna služba in bi tako preprečila nasilje staršev s hrano nad otroki. "Na oddelku smo zgroženi, prizadeti, predvsem pa nas žalosti to, da si otroci vegetarijancev sami ne morejo pomagati in so prepuščeni na milost in nemilost staršem,"  je še dodala medicinska sestra Ela Okršlar. 

Christianova starša sta kljub vsemu prepričana, da otroka nista ubila z nepravilno prehrano in da dojenček ni umrl zaradi pomanjkanja živalskih beljakovin. Še naprej se bodo prehranjevali, kot so se doslej. Veliko sadja, zelenjave, žitaric, stročnic, oreščkov in semen in veliko sojinih izdelkov, vključno s sojinim mlekom, ki naj bi nadomeščalo kravje. Prve domneve so že znane, desetmesečni Christian naj bi bil umrl zaradi pomanjkanja beljakovin v organizmu, kar naj bi mu bilo povzročilo možganske in druge notranje krvavitve. Vendar  uradnih rezultatov in dokazov še ni, rezultati obdukcije naj bi bili po besedah prof. dr. Dolenca znani šele čez nekaj tednov, ko bodo opravili še mikroskopske preiskave. Šele takrat se bodo kriminalisti odločili, ali bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti.

Javno predstavitev internet strani o zadevi Christian Plohl Dornik ©  je uredil:
 duhovnik,  Miran Plohl Dornik  samostojni kulturni ustvarjalec
Vodja projekta: “Mavrična Slovenija po letu 2000”
 http://www.elis-center.com