Uvodne misli predsednika ob otvoritvi jubilejnega 20. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije v Murski Soboti

Od ustanovitve Zveze društev telesnokulturnih pedagogov Slovenije 15. 12. 1978 smo vedno zavzemali za več športa in športne vzgoje za mlade in boljše pogoje za delo. Posebno mesto smo namenili tudi dodatnemu strokovnemu izpopolnjevanju športnih pedagogov s strani naše zveze. V zadnjih letih pridobivajo v izobraževanju  športnih pedagogov vse večjo težo naši strokovni posveti. V preteklih letih smo obravnavali številne strokovne teme, športni pedagogi so predstavili mnogo projektov, ki so dokazovali dobro prakso. Lahko ponosni, da smo izdali že 12. zbornik strokovnih prispevkov naših posvetov. Vseh 7 dosedanjih predsednikov (dr. Janko Strel, mag. Meta Petkovšek, Polde Rovan, Jurij Srnko, Janez Verbič, dr. Branko Škof, dr. Stojan Burnik), sekretarji zveze, člani izvršilnih odborov in športni pedagogi iz vse Slovenije – so tisti, ki so opravili veliko dela, da smo prišli do takšnega nivoja športne vzgoje in šolskega športa, do takšnih materialnih pogojev, ki so lahko vzor marsikateri državi iz Evropske skupnosti. To pa ni dovolj, naš cilj je več športne vzgoje in gibanja za mlade in še boljši materialni pogoji za delo. Vendar se nam dogaja to, da večino naših prizadevanj porabimo za ohranjanje tistega, kar je že bilo doseženo. Še zlasti nas v zadnjih dveh letih skrbi zmanjševanje števila ur športne vzgoje.

Čudi me izrekanje neresnic, ki daje vedeti eno od naslednjega:

• da se odgovorni sprenevedajo kot običajno in ignorirajo vse strokovne pobude, ki smo jih večkrat poslali, z izgovorom, da nismo naredili ničesar;
• ali da jim je resnično vseeno in niti ne pogledajo strokovnih utemeljitev, saj je lažje neinformiran braniti lastno stališče.
• nič od tega ne opravičuje gluhosti ministrstva in ne zmanjšuje njihove odgovornosti.

Leto 2008 je bilo za našo zvezo in njene člane zares zelo aktivno. S podporo Zavoda za zdravstveno varstvo in številnih raziskav Fakultete za šport ter primeri dobre prakse smo na osmih regijskih okroglih mizah in zaključni vseslovenski v Ljubljani ugotavljali, da se mladi v povprečju vse manj gibljejo, da so čedalje težji in da so njihove motorične sposobnosti čedalje slabše. Če k vsemu temu dodano še zmanjševanje ur športne vzgoje v srednjih poklicnih in strokovnih šolah iz 3 na 2,5 oziroma na 2 uri tedensko ter spremembo dveh šolskih zakonov, vidimo, da se stanje na tem področju slabša glede na že doseženo. Z zaključki okroglih miz smo seznanili pristojnega ministra za šolstvo in šport, dr. Milana Zvera, državno sekretarko in vse tri direktorje direktoratov ministrstva. Napisali smo pripombe na predlagane spremembe obeh šolskih zakonov, pobude pri spreminjanju Pravilnika o standardih in normativih za OŠ, v katerih smo poudarili neustreznost nekaterih normativov. Nič od tega ni bilo upoštevano. S problematiko smo seznanili poslanske skupine v državnem zboru, pisali smo predsedniku strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje. Svoje zahteve glede na spreminjanje šolske zakonodaje smo izrazili tudi v državnem svetu in državnem zboru, pri oblikovanju amandmajev smo se združili s sindikatom SVIZ, s katerim smo tudi podpisali pismo za kakovostno javno šolstvo. Sodelovali smo na radiu in televiziji ter objavili kar nekaj časopisnih prispevkov z našimi pripombami in ugotovitvami.

Na koncu pa v člankih v časopisu zasledimo kar nekaj neresnic in laži o delu ZDŠPS s strani podpredsednice društva Pobuda za šolo po meri človeka. In še pika na i, na zborovanju sindikalnih zaupnikov za OŠ in VVZ v Portorožu naj bi predstavnik Direktorata za OŠ in vrtce pri MŠŠ izjavil, da športni pedagogi tako nismo nič naredili za športno vzgojo.

Vendar pa je bolj pomembno naslednje - raziskave kažejo na negativne posledice pomanjkanja gibanja in ukvarjanja s športom pri mladih in zato si bomo športni pedagogi še bolj zavzeto prizadevali za več ur športne vzgoje, za vsaj uro športa vsak dan za mlade. Naša prizadevanja ne bodo nič manjša na področju izboljšanja pogojev dela. Prav tako se ne bomo strinjali, da se približamo Evropi, ki ima v večini držav Evropske skupnosti slabše pogoje za športno vzgojo kot pri nas.

Zagotovo nam bo seznanjanje širše javnosti s problematiko športne vzgoje in športa mladih uspevalo ob zavzetem, strokovnem in odgovornem delu vseh športnih pedagogov, kar smo v tem letu že dokazali. Strokovni posveti pa naj bodo eno izmed osnovnih srečanj izkušenj iz prakse in dognanj številnih raziskav in študij.

Predsednik ZDŠPS:
Marjan Plavčak