|
Preden pa so mu zdravniki uspešno naredili odvzem krvi in ostalih tekočin, so večkrat neuspešno prebodli žile v glavi. Uspelo jim je šele v x poskusu. Zaradi mnogih pikov je dojenček pričel močno krvaveti in na glavi se mu je naredila močna krvna potplutba. Takoj zatem je bil po podzemnih hodnikih in na tresočem se vozičku pripeljan na oddelek za otroško kirurgijo, kjer mu je zdravniško osebje nudilo nadaljnjo zdravniško pomoč. Starša sta bila ves čas njegovega zdravljenja ob dojenčku, vse do tragičnega konca. Zdravniki niso med zdravljenjem nikoli omenili podhranjenosti ali vegetarijanskega prehranjevanja kot vzrok bolezni ali vzrok smrti. (Specialist in strokovnjak za presno prehrano, vitamin B12 in B6 dr. Dragožist Pokorn si lahko na internetovih straneh več o tem strokovno pogleda in prebere na strani: http://www.faxfree.com/, glede vegetarijanstva pa na straneh: http://www.tiac.net/users/vrc/index.htm pod rubriko Mission Statement. Strani mu navajamo zgolj kot dokaz, da ti vitamini niso živalskega izvora in da nastajajo povsem drugače, kot jih je predstavil slovenski javnosti).
Otrokovo zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo. Zdravniki so med zdravljenjem opravili številno preiskave (krvne, CT, EKG, slikanja...), vendar se je na koncu izkazalo, da gre za možgansko krvavitev. Zdravniki so staršema razložili, da sta v tem primeru mogoči dve stvari: otrok preživi in ostane prizadet ali pa umre, ker možgansko deblo odmre in ni več sposobno upravljati vitalnih nalog. Žal se je bilo zgodilo drugo. Po smrti dojenčka so starši prosili, naj otroka tri dni po smrti ne obducirajo. Želela sta, da njegova duša v miru odide s tega sveta, ne pa vznemirjena od skalpela. 14. člen ustave RS (govori o enakosti pred zakonom): V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično alidrugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi smo pred zakonom enaki. 41. člen ustave RS govori o svobodi vesti: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
Ob tem naj omenimo, da starša ne pripadata nobeni verski sekti in nobeni institucionalni religiji. Vero živita iz lastnih spoznanj. V spoznanja o zdravem načinu življenja in prehrani pa nikakor ni vpeta religija, temveč skrb za zdravo telo in duh. Zato je nedopustna izjava zdravnikov in zatem novinarjev, da je dojenček moral umreti za vero staršev. Trditev je neresnična, izmišljena ali žaljiva ter lomi ugled družine in njeno dobro ime.
Obdukcija za vsako ceno
Primarij oddelka EIT na otroški kirurgiji v Ljubljani je osebno obljubil in zagotovil, da obdukcije v roku treh dni ne bo. Vendar je prelomil obljubo, otroka dal odpeljati na sodno medicino, kjer so ga naslednji dan obducirali. Ta zdravnik je priznani strokovnjak za smrt otrok in podaritev organov. Podaja dileme in svetuje, kako ravnati s starši ob smrti otroka. Na straneh interneta lahko več o tem najdete na naslovu: http://www.trnovo.kclj.si/transplant/primozic.html. Za to dejanje zdravnik ni imel ustnega niti pisnega dovoljenja staršev 18. člen ustave pravi o PREPOVEDI MUČENJA: Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Zdravnik ni imel svobodne privolitve. Na sodno medicino so otroka pripeljali brez pisnega dovoljenja za obdukcijo. Do staršev otroka so se obnašali kot beli bogovi, ki s človeškimi trupli lahko počnejo, kar hočejo. Iz neuradnih vesti smo izvedeli, da lahko izvedejo obdukcijo mimo vseh dovoljenj, kadar pacient, ki je bil pripeljan v bolnišnico, umre v manj kot 20 urah. Desetmesečni otrok pa se je v bolnišnici zdravil šest dni.
Ko sta starša izjavila, da bosta zaradi nedovoljene obdukcije zdravniški prekršek prijavila MNZ na dan smrti, kar sta tudi storila, se je pričela “vojna”. Dan po pogrebni slovesnosti desetmesečnega dojenčka sta izvedela iz medijev javnega obveščanja, da je na otroški kirurgiji umrl otrok zaradi vegetarijanske prehrane, izstradan do smrti, da sta bila starša do otroka malomarna, da otrok ni užival beljakovin živalskega izvora in ga zato niso mogli rešiti. Naj naštejem le nekaj naslovov iz medijev javnega obveščana, ki so te dni pretresali slovensko javnost z enostransko informacijo. Nihče izmed spodaj objavljenih informacij ni preveril, s čim je bila povzročena občutna etična, moralna in poslovna škoda družini in njenim članom:
24. 01. 1997
POP TV - Pri obeh dnevnikih poroča o tragični smrti otroka zaradi malomarnosti staršev in podhranjenosti.
25. 01. 1997
TVS1 - poroča o tragični novici, pri čemer celo imenuje starše in njun poklic.
27. 01. 1997
Delo: Dojenček umrl zaradi nepravilne prehrane. Podpisnik: D. Z.
Slovenske novice: Šokantno! Dojenček umrl za vero staršev. Podpisnik: Mojca Kaučič.
28. 01. 1997
Slovenske novice: Dojenček! Stradež do smrti po materini ali višji sili. Mojca Kaučič.
29. 01. 1997
Večer: Vegetarijanstvo ni primerno za otroke. Podpisnik: Miša Vugrinec
Dnevnik: Dojenček shujšan in izsušen. Je posredi tragičnega dogodka verska zagretost staršev in strogo vegetarijanstvo? Podpisnik: Milka Krapež
30. 01. 1997
Dnevnik: Molk obtožujočih. Podpisnik: Milka Krapež
02. 02.1997
Nedeljski dnevnik: So otroci lahko samo predmet. V Ljubljani umrl otrok, ki je bil nepravilno hranjen. Podpisnik: Milka Krapež
04. 02. 1997
Jana: Zgodilo se je čisto blizu vas, Maja Lupša
To je nekaj primerov obvestil, da ne omenjam obvestil Večera in Dnevnika na straneh Interneta, ki je dosegljiv vsemu svetu, in seveda radijskim poročilom, ki so pretresla slovenski vsemavrični slušni eter..
Najboljša obramba je napad
Ob ravnanju zdravnikov, ki brez ustnega ali pisnega dovoljenja staršev otroka obducirajo, ko morajo starši iz latinsko postavljene fraze na mrliškem listu razbrati vzrok smrti in jih zdravnik ne obvesti niti o tem, kdaj so otroka odpeljali na Žale, kršijo osnovna zdravniška in družbena etična in moralna pravila. Da bi zdravniki sebe in svoje ravnanje zaščitili, so prekršili varstvo osebnih podatkov iz zakona o socialnem varstvu iz Uradnega lista RS št. 54/92, in sicer iz člena 93, ki pravi: Postopki izvajanja storitev morajo biti vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca.
Strokovni delavci in strokovni delavci, ki opravljajo socialnovarstvene storitve, so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na tak način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Zdravnik, ki je zdravil otroka, je ravnal protizakonito in nemoralno, saj je v celoti kršil 93. člen. Nobeden od prizadetih staršev oziroma sodišče ga ni razrešilo dolžnosti varovanja osebnih podatkov. Zdravnik je s svojimi izjavami javnosti razkril inicialke imena in priimka staršev, število otrok v družini, očetov poklic... Niti z besedo pa ni omenil simptomov bolezni, ki jih prinaša s seboj rota virus oziroma viral gstroenteritis. Virus povzroči otroško drisko in je eden od glavnih vzrokov za smrt otrok od šestih mesecev pa do petih let. Epidemiološke infekcije so izsledili po vsem svetu. Preventiva naroča predvsem dojenje, ki pomaga majhnemu otroku, da razvije pasivno imuniteto s pomočjo materinega mleka. Cepljenje je namreč še vedno v testni fazi. Nikjer ni omenjeno, da bi morali otroka hraniti z beljakovinami živalskega izvora, s kravjim mlekom, jogurti itd.
Smo družina, ki je večini slovenske javnosti znana. Po posredovanju podatkov, ki jih je zdravnik brez predhodne pravnomočne sodbe ali zaslišanja dal novinarjem in s tem slovenski javnosti, je družina postala prepoznavna. S tem je kršil vse človekove pravice in temeljen sovboščine, ki se “uresničujejo” na ustavnih določilih. 24. člen govori o javnosti sojenja: Sodne (p. s.: ne zdravniške) obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon. Ali je v tem primeru izjema zdravnik, ki javnosodi in obsoja starše za smrt otroka, ki je po šestdnevnem zdravljenje umrl v KC v Ljubljani.
23. člen ustave v pravici do sodnega varstva pravi: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o tožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Le sodne obravnave v primeru upravičene obtožbe so javne, ne pa mnenje zdravnika, ki neutemeljeno in proti vsem zakonom javno obsoja starša desetmesečnega otroka, da bi s tem zakril svoje neetično in nemoralno ravnanje.
Dr. Vojko Flis v pravni praksi 3/95-9.2 v razpravah in mnenjih pove: Paternalistični odnos med zdravnikom in bolnikom, v katerem ima zdavnik vlogo vrhovnega in edinega varuha bolnikovih pravic, se je moral umakniti interaktivnemu oziroma interpretativnemu odnosu med obema vpletenima stranema. V slednjem je dobil bolnik povsem novo vlogo: v procesu zdravljenja povsem enakovredno soodloča o svoji usodi in je tako tudi njen sotvorec.
Za ta primer to nikakor ne velja, saj si je zdravnik desetmesečnega otroka vzel vse pravice razsodnika in javnega sodnika. Sicer se je spretno skril za strokovnjaki presne prehrane, vendar to ne popravičuje njegovega ravnanja. Vsekakor držijo besede dr. Dimitrija Zrimška, ki govori o družinski medicini z deontologijo in medicina v informatiki: “Imam občutek, da nas prepogosto zanima bolezen kot bolni človek in da pri takem odnosu zdravnik-bolnik manjka nekaj osnovnega, nekaj, kar je nujno potrebno za človekovo zdravje.“
Svoboda javnega obveščanja
39. člen Ustave RS govori o svobodi izražanja. Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
38. člen govori o primeru zakona o varstvu osebnih podatkov. Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
Uradni list RS, ki urejuje zakon o socialnem varstvu št. 54/92 v XI. poglavju obravnava kazenske določbe in sicer: Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek, socialnovarstveni zavod, če vodi postopke tako, da ne zagotavlja zaupnosti podatkov ter osebne integritete in dostojanstva upravičenca in krši dolžnost varovanja poklicne skrivnosti.
V omenjenem primeru zlorabe osebnih podatkov v škodo družinskega ugleda in integritete so zlorabili tako obtožujoči zdravniki kot vsi slovenski novinarji in novinarke ter radijske in televizijske hiše, ki so podatke in vest enostransko in nepreverjeno objavili v medijih javnega obveščanja. 30. Člen ustave v takem primeru govori o pravici do rehabilitacije in odškodnine. Člen je jasen: Kdor je bi po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu.
Nedvomno se strinjam s člankom Svoboda tiska spoštovanega g. Stanislava Rozmana, objavljenega 31. 1. 1997 v Dnevniku, in si ga na tem mestu dovolim citirati: “Številni se obnašajo tako, kot da ji ni jasno kakšno pridobitev pomeni svoboda komuniciranja za demokratično Slovenijo. So tako hitro pozabili, kako je v totalitarnih režimih ali se jim preprosto toži po starih dobrih časih? Ali pa preprosto ne štekajo?
Čudovita vrednota, ki se ji reče svoboda, komunikacija kot temelja demokracije in resnica, ki mora biti čeprav boli, so te dni najbolj nategovale dekline na sončni strani Alp. Ena vrsta ljudi misli, da smejo v imenu svobode njihovi desetletja tiščani kompleksi zdaj butniti na dan, pa veselo preizkušajo neskončne meje strpnosti s tem , da zapišejo čisto vsako neumnost. Druga vrsta verjame, da je v imenu njihovega videnja pravice, resnica in svetle prihodnosti dovoljeno prav vse. Tretja vrsta pa ima polno zamisli o omejevanju svobode zaradi višjih interesov. Glej ga, zlomka, ponavadi se ne obesijo na varovanje zasebnosti ali spoštovanje minimume dobrega okusa, kaj šele morale, kje pa! Kot po pravilu se spotikajo ob čiste politične, javne, posloven in podobne zadeve; človek pa se ne more znebiti vtisa, da želijo predvsem prikriti lastne napake in jih prevaliti na naivneža, ki želi za javno dobro služiti s tem, da odkriva in seznanja.
Nikar ne mislite, da pričakujemo od vas goro opravičil. Naša družba za kaj takega še ni sposobna. Ljudje, na ulicah bodo sicer še naprej gledali v tla in se obračali vstran, v javnih ustanovah jim bo ob srečanju z nami nerodno, ker ne vedo, kako bi se vedli, poslovna izguba bo narasla, saj se bo vsakdo želel soočiti z morilci otrok. Pa hvala beli halji!
P. S.: G. doktor, o tisti napotnici v psihiatrično bolnišnico in o odvzemu podhranjenih otrok, da bi naju utišali, pa nikar preveč ne premišljujte. Za opravljanje takih postopkov obstajajo drugačne strokovne službe.
ELIS - Center za novo kakovost življenja, Ljubljana
Miran Plohl Dornik, dipl. teol. S.K.U
Ivica Plohl Dornik, dipl. org. dela
Promotor Novih Načinov Življenja
|
