16. STROKOVNI POSVET ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE V NOVI GORICI

P O R O Č I L O
 

Od 20. – 22. novembra 2003 je v Novi Gorici potekal že 16. Strokovni posvet športnih pedagogov Slovenije, ki se ga je udeležilo preko 220 športnih pedagogov. Na svečani otvoritvi so bila podeljena priznanja Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, dr. Branko Škof pa je predal vodenje Zveze društev športnih pedagogov Slovenije novemu predsedniku dr. Stojanu Burniku, ki je predstavil osnovne smernice dela v prihodnjem obdobju. Udeležence je pozdravila tudi predsednica evropskega združenja športnih pedagogov Rose Marie Depond. Poudarila je, da so nekateri problemi na področju šolske športne vzgoje in tudi športa kot celote v Sloveniji rešeni bolje kot v Evropi.

Po otvoritvi sta imela uvodni predavanji Marjeta Mišigoj Durakovič: Pomen športne vzgoje pri preprečevanju kroničnih bolezni in Borut Kožuh: Načini ravnanja z vedenjsko problematičnimi učenci. Zvečer je bila organizirana okrogla miza na temo: Dileme in problemi v praksi.

V naslednjih dveh dneh so se v dveh dvoranah vrstili prispevki vezani na tematiko letošnjega kongresa: Športna vzgoja v prvem triletju osnovne šole,
Izbirni predmeti v devetletki in izbirnost v srednješolskih programih, Notranje ocenjevanje pri športni vzgoji in Proste teme. Predstavljenih je bilo tudi preko 15 postrov. Vseh 46 prispevkov je bilo objavljenih v Zborniku referatov 16 Strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije.

Na koncu so bili sprejeti sklepi kongresa:

1. Ugotavljamo, da je ustrezna športna vzgoja v otroštvu in mladostništvu izjemno pomembna za preprečevanje nekaterih kroničnih bolezni, ki so na vrhu lestvice umrljivosti, v odrasli dobi.

2. Šport je lahko izjemno sredstvo pri resocializaciji otrok z vedenjskimi motnjami. Pomembno pa je, da učitelj, ki ima v svoji skupini otroke s temi posebnimi potrebami, pozna različne strategije reševanja problemov.

3. Zaradi pomena športne vzgoje za zdrav otrokov razvoj v začetnem delu šolanja priporočamo skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga v prvem triletju. Uresničevanje ciljev iz učnega načrta pa zahteva tudi strokovno domišljeno načrtovanje športnovzgojnega procesa. Priporočljivo je tudi povečanje števila ur športne vzgoje v različnih organizacijskih oblikah. Izkušnje iz prakse kažejo, da skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga pozitivno vpliva na raven poučevanja športne vzgoje v vseh oddelkih razredne stopnje na šoli. Uspešni modeli financiranja tovrstnega nadstandarnega programa vključujejo dobro predstavitev učinkov teh programov staršem, odgovornim ljudem na občini in drugim možnim financerjem. Glede na pomen izvajanja takšnih kakovostnejših programov bi bilo treba v prihodnje v financiranje bolj sistemsko vključiti sredstva lokalnih skupnosti, kot tudi vire sredstev iz zdravstva.

4. Izbirnost v šolskih programih je tesno povezana z avtonomijo šol in učiteljev pri oblikovanju in izpeljavi rednega pouka, pa tudi drugih šolskih programov. Samo kakovostno pripravljeni programi izbirnih predmetov Šport in Plesne dejavnosti bodo pritegnili učence. Prav tako ne smemo pozabiti, da je v učnih načrtih vseh srednjih šol programu izbirnih športov namenjenih tretjina oziroma dve tretjini razpoložljivega časa. S tem želimo preseči šolo z enakimi zahtevami za vse otroke, ne glede na njihove sposobnosti in interese, znanje, osebnostne lastnosti in socialno-ekonomski status.

5. Notranje ocenjevanje je avtonomija vsakega učitelja. Za lažje delo učiteljev smo predstavili nekatere možne modele ocenjevanja, pri tem pa se moramo zavedati, da je pomemben predvsem orientacijski učinek ocene. Gotovo ne bo imel težav z ocenjevanjem tisti učitelj, ki bo v procesu poučevanja upošteval najpomembnejše komponente pouka, ocenjevanje pa bo končni del celotno strokovno zasnovanega procesa načrtovanja in izpeljave pouka.

6. Predstavljeni plakati, prispevki in ustne predstavitve kažejo, da šole posvečajo načrtovanju in izvedbi pouka precej pozornosti. Prav izmenjava izkušenj in predstavitev primerov dobre prakse pa so tista osrednja točka strokovnih posvetov, zaradi katere vas vabimo, da naslednje leto, ki je proglašeno za LETO IZOBRAŽEVANJA V ŠPORTU, sodelujete še v večjem številu.

---

Teme za pripravo strokovnih prispevkov so naslednje:

1. Kako podajati teoretične informacije pri športni vzgoji? (primeri dobre prakse, predstavitev didaktičnih gradiv).
2. Opravičevanje pri športni vzgoji (problemi, sodelovanje z zdravstvom, starši)
3. Medpredmetne povezave (primeri)
4. Medpredmetne povezave (kje so možnosti)
5. Vloga ravnatelja pri načrtovanju športnih aktivnosti na šoli
6. Proste teme
Izmenjava izkušenj in predstavitev primerov dobre prakse je tisto osrednje in pomembno bistvo strokovnih posvetov, zaradi katerega vas vabimo, da se udeležite in sodelujete na 17. strokovnem posvetu športnih pedagogov Slovenije

---